QEG - Iztok Klaneček

 

 

Morda že veste ali pa tudi ne. V Sloveniji smo sestavili QEG leta 2014. Deli so bili nabavljeni v tujini in nato smo jih sestavili pri nas. Tudi sam sem pomagal sestavljati. Tukaj je nekaj slik takratnega dogodka.

 

Nekaj slik -->

Nekaj videoposnetkov -->

 

 

Takrat je generator sicer deloval, toda ni bilo UO (over unity). Že samo dejstvo, da je generator proizvajal električno energijo brez zunanjega magnetnega vzbujanja je bilo za mene novo odkritje, za večino ostalih pa nekaj neznanega. Namreč generatorji so grajeni na način, da je jedro/tuljava vzbujana s pomočjo trajnega magneta ali elektromagneta ali kombinacije obojega. V primeru QEG pa ni prisotno nič od tega. Preprosti ljudje (laiki) mislijo, da če generator vrtimo pač mora proizvajati elektriko. Toda pri okrogli stvari z osjo, ki se vrti se vedenje o zadevi konča. Za uporabo generatoja pa je potrebno vedeti precej več. Potrebno je vedeti kaj je notri, zakaj in kako se obnaša. Klasični generator enofazni ali trifazni ima navitja preko katerih potuje magnet, ki s svojim magnetnim poljem inducira napetost v statorskih tuljavah. Zadeva je nasplošno znana in se je lahko naučimo v elektrošolah, zato ne bomo tukaj razpravljali o tem. Govorili bomo o stvari, ki vam je v nobeni elektrošoli ne bodo povedali. To je o sami osnovi - fzično snovni lastnosti induktivnosti, na kateri sloni delovanje QEG.

 

 

Kako deluje QEG?

 

QEG (Quantum Energy Generator) je ime, ki je in ni primerno za ta stroj. Razlaga bi bila predolga ... Osnova delovanja QEG se skriva v induktivnosti. V elektrošoli so nas učili, da v primeru, če se vodnik pomika skozi magnetno polje pride do indukcije v vodniku, kar pozroči el. napetost in posledično el. tok. Kar je sicer res, toda noben profesor ne ve kaj to magnetno polje v resnici je in nihče nikoli dejansko ni videl elektrona pod mikroskopom, tako da tudi tega v resnici nihče ne pozna.

 

Kot kažejo spodnje slike je QEG sestavljen iz rotorja in statorja. Stator iz elektromagnetne pločevine in je krožne oblike ter ima štiri odcepe. Na statorju so štiri tuljave (navitja). Dve VN (visokonapetostne) in dve NN (nizkonapetostne) tuljave. Rotor je le kos elektromagnetne pločevine, ki se vrti na osi.

 

QEG2  QEG UK.Core.June.15.2014  Quantum Energy Generator QEG Open Sourced

 

 

Dejstvo, ki ga moramo najprej razumeti je, da noben generator v resnici ne proizvaja elektrike oziroma elektronov. Elektroni so že tam, notri v žici (v vodniku) in to je tudi razlog zakaj QEG deluje. Tuljave (navitja) so navita iz te žice (vodnika).

Z vrtenjem rotorja pride do spremembe induktivnosti v statorskih navitjih. Kot posledica prilagoditve tej spremembi se v tuljavah inducira majhna napetost. Ker je tokokrog  VN navitij zaključen preko kondenzatorjev, pride do električnega nihanja med kondenzatorjem in tuljavo. Ta pojav je nasplošno znan, kot resonanca. Ko hitrost rotorja doseže resonanančno frekvenco tokokroga zadeva eksplodira. Prej majhne nihalne napetosti dobijo naenkrat ogromne amplitude več kilovoltov. V tem trenutku začne generator močno zavirati. V primeru obremenitve sekundarnih navitij se to zaviranje poveča. To velja za način na kateri je navit QEG na zgornji sliki. Dve VN navitji + dve NN navitji naviti ločeno vsaka za sebe. Ta način navijanja nažalost ne prinaša rezultatov.

 

Vezava bi morala biti drugačna. Štiri VN navitja in štiri NN navitja, navita, kot pri klasičnem transformatorju. Najprej sekundar (NN) in nato preko primar (VN). Rotor mora imeti štiri odcepe namesto dveh. Kot prikazuje spodnja slika. V tem primeru bi z obremenitvijo moralo zaviranje rotorja pojenjati, saj NN navitje deluje v nasprotni smeri od VN navitja.

 

QEG3 Na tej sliki smeri navijanja ne prikazujejo realnega stanja.

 

 

Zelo pomembno je razmerje med primarnim navitjem in sekundarnim navitjem. Tukaj bo potrebnega nekaj eksperimentiranja na testnem modelu. NN del, ki je navit najprej bi lahko bil navit z nekaj odcepi. Odcepi se speljejo ven na začetku navitja.

Odjem mora biti precizno (optimalno) nastavljen. Prevelik odjem ugasne resonanco, če ga ni se zaviranje poveča. Zato je imel Timothy Trump toliko žarnic. Breme je počasi dodajal s 100 wattnimi žarnicami. Vsakič, ko je dodal žarnico, se je resonančna frekvenca nekoliko spremenila, zato je moral tudi uskladiti hitrost motorja z novo  resonančno frekvenco generatorja.

 

 

V obstoječi vezavi se takoj, ko jedro rotorja zapusti povezavo z jedrom statorja, točka udarjanja nasprotujočih se fluksov premakne na sredino NN navitja, tako je odjem v tem času praktično nič. Če bi hoteli Iz obstoječega kaj dobit ven, bi morali eno VN navitje prevezati / obrniti. Enako velja tudi za NN navitje. Lahko se poskusi. To je še najmanj dela.

 

Na sliki se vidi smer navijanja navitij.

 qeg schematic part feb 2015 connectivist collective

 

 

 

 Najbolje bi bilo obiskati tistega Trumpa in se v živo prepričat ali gre za potegavščino ali ne.

 

 

Vsekakor je zadeva vredna tudi resnejše obdelave s strani države tudi, če tukaj ni OU. Namreč kitajci zelo dražijo svoje trajne magnete. Čeprav je le te slabših energijskih vrednosti možno narediti tudi pri nas, se neodim koplje na kitajskem in v rusiji. Do sedaj je bilo treba generatorje dodatno vzbujati s pomočjo elektromagneta v statorju, saj trajni magneti niso bili dovolj močni. To z uvedbo neodimovih (Nd) magnetov ni več potrebno. Klasični generatorji v agregatih, ki so vzbujani samo elektromagnetno potrebujejo za zagon polno baterijo. Te znajo biti večkrat prazne ali celo neuporabne, če stojijo predolgo v skladišču. QEG z resonančnim vzbujanjem odpravlja to pomanjkljivost. To zna biti na terenu prednost. Predvsem vojaška.

 

 Iztok Klaneček, 7.7.2017